Kljub izrednemu razvoju znanosti in tehnologije, človek ni sposoben najti v ruševinah zasutega človeka. To pa uspešno naredi izšolan reševalni pes. Ob vsakem potresu, pri iskanju zasutih pod snežnim plazom, pri iskanju pogrešanih oseb v težko prehodnih gozdovih, je reševalni pes zaradi svoje izredne učinkovitosti neprecenljiv človekov sodelavec.
Tečaj
- Pogoj udeležbe
- S šolanjem reševalnega psa se lahko začne že po zaključenem enem od programov osnovne vzgoje psa
- Pasma in velikost psa nista pomembni, a je ključno, da je pes neagresiven do ljudi in ostalih živali
- Vodnik mora biti polnoleten, imeti dober kontakt s psom in sposobnost vodenja psa tudi na daljavo
- Program dela v tečaju obsega iskanje, premagovanje ovir in poslušnost.
- Vodniki reševalnih psov v Sloveniji so prostovoljci, ki svoj čas in energijo posvečajo temu plemenitemu delu. Šolanje reševalnega psa poteka skozi celotno njegovo življenje. Biti vodnik reševalnega psa je za nas način življenja, ki nas izpolnjuje in daje smisel našemu delu.
Kljub izrednemu razvoju znanosti in tehnologije, človek ni sposoben najti v ruševinah zasutega človeka. To pa uspešno naredi izšolan reševalni pes. Ob vsakem potresu, pri iskanju zasutih pod snežnim plazom, pri iskanju pogrešanih oseb v težko prehodnih gozdovih, je reševalni pes zaradi svoje izredne učinkovitosti neprecenljiv človekov sodelavec.
Šolanje reševalnih psov in njihovih vodnikov se je v KD Ljubljana začelo v letu 1982, takoj po tem, ko je prve seminarje za vodje šolanja reševalnih psov v letih 1981 in 1982 organizirala Komisija za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije. Začetniki te humanitarne veje kinologije v KD Ljubljana so bili Vlado Gerbec, Franc Kogovšek in Janez Kunaver. Vlado Gerbec je kot vodja Enote reševalnih psov Slovenije to kinološko disciplino vodil dobra tri desetletja in ji s svojim znanjem in zavzetostjo vtisnil pomemben pečat.
Skozi več kot 40-letno zgodovino delovanja Enote reševalnih psov KD Ljubljana je v enot delovalo več kot 100 vodnikov reševalnih psov, od tega 56 v zadnjih desetih letih. Število aktivnih vodnikov je med let sicer nihalo, vendar se je v zad njih 15 letih ustalilo med 20 in 30. Enota reševalnih psov je ves čas skrbela za izobraževanje strokovnega kadra in v štirih desetletjih obstoja enote se je v njej usposobilo in delovalo 13 inštruktorjev za delo reševalnih psov. Poleg inštruktorjev se je v enot izšolala tudi sodnica z mednarodno licenco za ocenjevanje dela reševalnih psov in dva ocenjevalca za preverjanje usposobljenost reševalnih parov na mednarodnih preizkušnjah MRT (Mission Readyness Test), ki jih organizira mednarodna organizacija za reševalne pse, IRO (International Rescue Organisaton). Poleg tega so iz vrst vodnikov reševalnih psov v KD Ljubljana izšli tudi trije mednarodni FCI (Federation Cynologique International) sodniki za ocenjevanje dela reševalnih psov. Trenutno v enot deluje 28 aktivnih vodnikov in šest inštruktorjev ter trije pripravniki za
inštruktorje. Enoto reševalnih psov v KD Ljubljana vodi sodniški pripravnik Matej Velikonja, IRO in FCI sodnica Katja Skulj pa je predsednica Komisije za reševalne pse pri KZS. Področno enoto za iskanje pogrešanih oseb v okviru Enote reševalnih psov Slovenije vodi član Enote reševalnih psov KD Ljubljana Zvonko Majcen, člani Enote reševalnih psov KD Ljubljana pa opravljajo tudi naloge v logistiki področne enote in nalogo zaupnika za psiho-socialno pomoč reševalcem. Članica Enote reševalnih psov KD Ljubljana Monika Majeršič je predsednica Društva enote reševalnih psov Slovenije (DERPS).
Najdba pogrešane osebe v gozdu
Vodniki reševalnih psov s svojimi psi na čeloma iščejo nespecifičen vonj človeka, zato postopek šolanja vključuje trening z velikim številom različnih oseb, da pes posploši človeški vonj in na iskalni akciji lahko išče katerega koli človeka, ne da bi mu predstavili specifičen vonj iskane osebe. Najpogostejša situacija v iskalnih akcijah je iskanje pogrešane osebe v na ravnem okolju, v gozdu ali v bližini naselij.
Pogrešane osebe so pogosto starejše, dementne osebe pa tudi otroci, gobarji ali osebe s samomorilskimi nameni. Po leg iskanja nespecifičnega vonja pogrešane osebe v zadnjem času v strategijo iskanja pogrešanih oseb vključujemo tudi iskanje oseb na osnovi referenčnega vonja predmeta, s katerim so bili v stiku, mantrailing. Ta pristop omogoča iskanje pogrešane osebe tudi v urbanem okolju, kjer pes na osnovi referenčnega vonja osebnega predmeta (robec, del obleke, vzglavnik, zobna ščetka) med vonjem drugih oseb išče specifičen vonj iskane osebe. Tudi temu novemu pristopu v Enot reševalnih psov KD Ljubljana posvečamo pozornost v zadnjih letih in imamo že izšolanih nekaj reševalnih parov, ki so usposobljeni za tako iskanje.
Preizkus iskanja pogrešane osebe v gozdu
Vodniki reševalnih psov so s svojimi psi podvrženi stalnemu preverjanju pripravljenost, ki v začetnem obdobju poteka v okviru izpitov različnih težavnostnih stopenj, kasneje pa v okviru letnega preverjanja usposobljenost, ki je pogoj za uvrstitev v območne enote reševalnih psov na nacionalni ravni. Najbolje usposobljeni pari svojo pripravljenost preverjajo na mednarodnih MRT preizkušnjah. V povprečju vodniki ERP KD Ljubljana opravijo okrog 18 izpitov različnih težavnostnih stopenj na leto in 15 preverjanj usposobljenost za uvrstitev v območne enote reševalnih psov. Do zdaj so štirje vodniki reševalnih psov iz KD Ljubljana s svojimi psi uspešno opravili tudi preizkušnjo MRT in tako na najvišji mednarodni ravni potrdili svojo dobro usposobljenost za reševanje pogrešanih oseb v naravi in v ruševinah. Vodniki reševalnih psov iz KD Ljubljana so sodelovali v več mednarodnih reševalnih akcijah, udeleževali pa so se tudi svetovnih prvenstev reševalnih psov v okviru IRO in FCI. V letu 2021 so trije člani Enote reševalnih psov v KD Ljubljana, Monika Majeršič, Matej Velikonja in Jernej Tominc, zasedli drugo mesto na FCI svetovnem prvenstvu v tekmovanju ekip. Vsako leto se vsaj ena ekipa Enote reševalnih psov KD Ljubljana udeleži tradicionalnega tekmovanja tričlanskih ekip reševalnih psov, Talanovega memoriala.
Pomembna dejavnost Enote reševalnih psov KD Ljubljana je tudi organizacija prireditev, najpogosteje nacionalnih izpitov. V letih 2014 in 2022 pa smo organizirali mednarodne IRO izpite. Naša enota se kot organizator zimskih usposabljanj tudi redno vključuje v delovanje Komisije za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije. V štirih desetletjih delovanja je enota organizirala 15 zimskih usposabljanj na Vršiču.
Trenutno deluje v enot 28 vodnikov, ki so s svojimi psi na različnih stopnjah usposobljenost. Večina ima opravljeno vsaj prvo stopnjo izpitov. V Območno enoto Skupine za iskanje pogrešanih (OE SIP-1) Ljubljanske regije je razporejenih 13 reševalnih parov, trije vodniki so razporejeni v logistiko enote. Vodniki, ki so uvrščeni v območno enoto, se s svojimi psi udeležujejo iskalnih akcij, ki jih sklicuje Center za obveščanje Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Člani, razvrščeni v Območno enoto se v povprečju udeležijo 15‒20 reševalnih akcij na leto. Člani Enote reševalnih psov KD Ljubljana so se tudi uspešno uvrščali v Mobilno enoto reševalnih psov za iskanje ponesrečenih v ruševinah (MERP), ki jo je nekaj časa tudi vodil član Enote reševalnih psov KD Ljubljana.
Redni treningi vodnikov reševalnih psov potekajo dvakrat tedensko, en dan je namenjen treningu iskanja pogrešanih oseb v naravi ali v ruševinah, drugi pa treningu poslušnost in premagovanju ovir na društvenem poligonu. Treningi iskanja potekajo na različnih lokacijah na terenu, na opuščenih objektih, novogradnjah, pol porušenih objektih ali na ruševinskem poligonu v Izobraževalnem centru Uprave za zaščito in reševanje na Igu. Manjši ruševinski poligon so si člani enote uredili tudi na društvenem vadbišču in je predvsem namenjen začetnim korakom usposabljanja mladih psov in treningu specifičnih situacij, ki jih reševalni par lahko sreča v resnični ruševini.
Poleg svoje osnovne dejavnost – reševanja človeških življenj v okviru iskalnih akcij vodniki reševalnih psov velikokrat sodelujejo tudi na različnih predstavitvah dela reševalnih psov v šolah, vrtcih in na prireditvah, ki jih organizira Civilna zaščita.
