Statut

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Uvodne določbe

1. člen
Kinološko društvo Ljubljana (v nadaljnem besedilu društvo) je strokovno, športno in humanitarno združenje, v katerem se prostovoljno združujejo občani z namenom, da organizirano in strokovno opravljajo kinološke dejavnosti, kot jih določa ta statut. Deluje na območju mestne občine Ljubljana.

2. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava in je pravna naslednica Kluba ljubiteljev športnih psov, ustanovljenega leta 1922 v Ljubljani.

Ime in sedež

3. člen

Ime : Kinološko društvo Ljubljana
Sedež: Černetova 29 a, 1000 Ljubljana
Naslov: Pot za Brdom n.h., 1000 Ljubljana

Simboli in oznake

4. člen
Društvo ima svoj znak in zastavo. Znak društva je v obliki ščita rdeče barve, ki ima na vrhu napis KINOLOŠKO DRUŠTVO LJUBLJANA. V sredini ščita je glava nemškega ovčarja, s pogledom obrnjenim v levo. V ozadju glave je grb mesta Ljubljane. Ob levem in desnem boku ščita je letnica ustanovitve društva 1922 (pisano deljeno 19-22). Zastava društva je bele barve z dvema vzporednima vzdolžnima zelenima progama in društvenim znakom v sredini.

5. člen
Društvo ima žig okrogle oblike s premerom 15 – 30 mm in besedilom KINOLOŠKO DRUŠTVO LJUBLJANA. V sredini žiga je glava kraškega ovčarja, s pogledom obrnjenim levo.

Odgovornost

6. člen

Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Za zakonito poslovanje odgovarja predsednik društva.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi odgovorne osebe društva, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje ali preprečile povečanje premoženja društva, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati sprejetih obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.

Povezovanje

7. člen
Društvo je ustanovni član Kinološke zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS) in kot član še vedno deluje v skladu s skupnimi cilji. Društvo deluje v organih KZS preko svojih predstavnikov, ki so v te organe izvoljeni ali imenovani. Društvo se povezuje tudi z drugimi sorodnimi in zaiteresiranimi združenji v državi in tujini.

II. NAMEN IN CILJI DELOVANJA DRUŠTVA

8. člen
Društvo z združevanjem članov širi kinološko kulturo in uresničuje kinološko dejavnost in politiko.

III. DEJAVNOST DRUŠTVA

9. člen
Temeljne naloge društva so:

• spodbujanje razvoja kinologije kot strokovne discipline, ki temelji na dosežkih sodobne kinološke in ekološke znanosti;
• spodbujanje strokovnega izpopolnjevanja članov društva;
• strokovno usposabljanje vodnikov psov;
• izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in
• drugih nesrečah;
• skrb za čistopasemsko vzrejo psov in vzrejno politiko pri svojih članih;
• vzgoja in šolanje psov za potrebe članov; na prošnjo pa tudi za nečlane in sicer šolanje za športne dejavnosti, za spremljanje, za reševanje, za pomoč invalidom, slepim ali drugače prizadetim osebam;
• organizacija mednarodnega tekmovanja šolanih službenih psov, poimenovanega Drenigov memorial, ki je domicilna prireditev društva;
• opravljanje drugih nalog, ki so neposredno povezane s temeljnimi nalogami društva.

10. člen
Društvo uresničuje svoj namen in dejavnost tako, da:

• prireja strokovna posvetovanja, predavanja, okrogle mize in pogovore o aktualnih problemih s področja kinologije;
• skrbi za vzgojo strokovnega kadra društva;
• organizira mednarodna, državna in druga tekmovanja;
• organizira tečaje šolanja in preizkuse znanja vodnikov in psov;
• organizira kinološke prireditve (ocenjevanja zunanjosti, vzrejne preglede, razstave ipd.);
• opravlja strokovno delo pri vzreji in vzrejni politiki za potrebe svojih članov;
• širi in propagira kinologijo v sredstvih javnega obveščanja;
• izdaja strokovne publikacije;
• daje pobude in predloge za obravnavo in reševanje strokovnih vprašanj;
• ustvarja materialne pogoje za razvoj kinološke dejavnosti;
• skrbi za premoženje, za objekte v upravljanju, za vzdrževanje naprav in opreme, rekvizitov in drugo lastnino društva.

IV. POGOJI IN NAČIN VČLANJEVANJA TER PRENEHANJE ČLANSTVA

11. člen
Član društva je lahko vsakdo, ki je državljan Republike Slovenije, soglaša s statutom in izjavi, da želi postati član. To potrdi s pisno pristopno izjavo.
Častni član društva lahko postane tisti član ali nečlan, ki ima pomembne zasluge za razvoj kinologije ali društva. Predlog o častnem članstvu da Upravni odbor, sklep o tem pa sprejme Občni zbor. Častni član ne plačuje članarine.
Član društva je lahko pod istimi pogoji tudi tujec.

12. člen
Osprejetju v članstvo odloča Upravni odbor na podlagi pisne pristopne izjave kandidata. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.
Kandidat postane član z dnem, ko Upravni odbor potrdi pristopno izjavo. Člani plačujejo članarino za koledarsko leto vnaprej. Zadnji rok za plačilo določi upravni odbor.

13. člen
Članstvo preneha s prostovoljnim izstopom, s črtanjem, z izključitvijo, s smrtjo, s prenehanjem društva.
Član izstopi iz društva prostovoljno na podlagi pisne izjave.
Črtanje člana iz evidence je upravičeno, kadar posamezni član za tekoče leto ne plača članarine. Članstvo v takem primeru preneha v tistem letu, za katero ni bila plačana članarina. Sklep o črtanju sprejme upravni odbor.
Izključitev iz društva je upravičena, če član krši določila statuta in norme kinološke kulture. Člana izključi Disciplinska komisija kot pristojni organ.
Član, ki mu preneha članstvo v društvu iz katerega od zgoraj navedenih razlogov, je dolžan izpolniti vse obveznosti do društva ne glede na prenehanje članstva.

14. člen
Zoper sklep Disciplinske komisije, Upravnega odbora ali zastopnika društva ima član v roku 30 dni pravico do pritožbe na Občni zbor. Občni zbor mora pritožbo obravnavati na prvi sklicani redni ali izredni seji in o njej odločiti.
Zoper odločitev Občnega zbora ima prizadeti član pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom, tem Statutom ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena.
Izpodbijanje odločitve organov društva pred sodiščem ni dopustno, če ni bila vložena pritožba na Občni zbor.

V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV

15. člen
Pravice članov društva so:

• da volijo in so izvoljeni v organe društva,
• da sodelujejo in odločajo o organizaciji in razvoju društva,
• da kot voljeni ali imenovani predstavniki delujejo v organih KZS,
• da so obveščeni o delu in dejavnosti društva in KZS,
• da se udeležujejo strokovnih srečanj ali prireditev, ki jih organizira društvo, KZS ali mednarodna kinološka združenja,
• da zahtevajo strokovno pomoč na vseh področjih kinološke dejavnosti,
• da uporabljajo objekte, naprave in opremo društva,
• da postavljajo vprašanja organom društva in nanje dobijo odgovore.

16. člen
Dolžnosti članov društva so:

• da razvijajo in uveljavljajo kinološko dejavnost in kulturo,
• da odgovorno opravljajo naloge določene z delovnim načrtom društva, njegovih organov upravljanja ali strokovnih organov,
• da odgovorno opravljajo voljeno ali imenovano funkcijo v organih društva in KZS,
• da spoštujejo določila statuta, se po njih ravnajo in se zavzemajo za njegovo uresničevanje,
• da redno plačujejo članarino,
• da varujejo ugled društva in društveno premoženje ter opuščajo vsako ravnanje, ki bi utegnilo škoditi društvu,
• da opravljajo druge naloge, ki jih določijo organi upravljanja ali strokovni organi.

VI. NAČIN UPRAVLJANJA DRUŠTVA

Organi društva

17. člen
Društvo ima organe upravljanja in strokovne organe.
Organi upravljanja so:

• Občni zbor
• Upravni odbor
• Nadzorni odbor
• Disciplinska komisija

Strokovni organi so stalne in občasne komisije.
Mandatna doba voljenih funkcionarjev in organov društva je dve leti in so lahko ponovno izvoljeni brez omejitev.

Občni zbor

18. člen
Občni zbor je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani. Občni zbor je redni (letni), volilni (vsaki dve leti) ali izredni.

19. člen
Redni letni občni zbor skliče Upravni odbor enkrat na leto. Redni volilni občni zbor skliče Upravni odbor vsako drugo leto.
Sklic občnega zbora z dnevnim redom mora biti javno objavljen najmanj sedem dni pred dnevom, za katerega je sklican.
Občni zbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica vseh članov. Mladoletne člane do petnajstega leta na občnem zboru zastopajo njihovi zakoniti zastopniki.
Občni zbor je lahko sklepčen tudi, če prisotni člani društva sprejmejo sklep, da verificirano deluje, čeprav je prisotnih 30 članov društva.
Tak sklep sprejmejo po preteku pol ure od predvidenega začetka.

20. člen
Sklepi se sprejmejo z večino glasov navzočih članov.
O zasedanju Občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja.

21. člen
Volitve organov društva, določenih s tem statutom, so javne, če občni zbor ne odloči, da so volitve tajne.

22. člen
Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva in drugih organov občnega zbora. Organi Občnega zbora in način njihovega dela je določen s poslovnikom Občnega zbora.

23. člen
Občni zbor:

• sklepa o dnevnem redu,
• sprejema statut in druge akte ter odloča o spremembah in dopolnitvah,
• sprejema smernice za delo društva ter delovni program,
• sprejema letne delovne načrte društva in njegovih organov,
• razpravlja in sprejema poročila o delu Upravnega odbora, Nadzornega odbora in Disciplinske komisije,
• razpravlja o finančnem načrtu in zaključnem računu ter ju sprejema,
• voli in razrešuje predsednika društva, člane Upravnega odbora, Nadzornega odbora in Disciplinske komisije,
• razpravlja o delu in poročilih voljenih ali imenovanih predstavnikih društva v KZS,
• določa oblike društvenega povezovanja v državi in v tujini,
• rešuje pritožbe na sklepe Upravnega odbora in Disciplinske komisije,
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
• razpravlja in sklepa o prenehanju društva,
• opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi akti društva.

24. člen
Izredni občni zbor lahko skliče Upravni odbor po lastnem sklepu, na zahtevo Nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj tretjine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejel tako zahtevo. Če Upravni odbor izrednega zbora članov ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red. Sklicatelj izrednega občnega zbora je dolžan pripraviti tudi gradivo in ga vročiti članom najmanj deset dni pred dnevom, za katerega je sklican.
Izredni Občni zbor sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.

Upravni odbor

25. člen
Upravni odbor je izvršilni organ občnega zbora in ima predsednika in najmanj 10 članov. Predsednik upravnega odbora je predsednik društva.
Upravni odbor ima 2 (dva) podpredsednika.
Predsednik društva določi podpredsednika, ki ga nadomešča v času njegove odsotnosti.
Upravni odbor izmed članov imenuje tudi predsednike stalnih komisij.

26. člen
Seje Upravnega odbora sklicuje predsednik po potrebi, na pobudo članov Upravnega odbora ali Nadzornega odbora, najmanj pa vsake tri mesece.
Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji prisotnih več kot polovica članov, odloča pa z večino glasov vseh prisotnih članov.
Glasovanje je praviloma javno, razen če Upravni odbor pred posamezno odločitvijo ne sklene drugače.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren Občnemu zboru.

27. člen
Upravni odbor:

• vodi delo društva med dvema občnima zboroma;
• pripravi predlog letnega delovnega načrta in finančnega načrta društva;
• imenuje predsednike in člane stalnih in občasnih komisij;
• obravnava in sprejema poročila stalnih in občasnih komisij;
• skrbi za administrativno in finančno poslovanje in upravlja z društvenim premoženjem:
• koordinira delo društva z delom KZS, drugih kinoloških društev, strokovnih in znanstvenih združenj, ustanov in organizacij;
• določa svoje predstavnike za organe KZS, ki so v te izvoljeni ali imenovani;
• sklicuje redni, volilni in izredni občni zbor;
• sklepa o višini letne članarine;
• odloča o sprejemu novih članov, izstopu in črtanju iz članstva
• opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občni zbor.

Predsednik društva

28. člen
Predsednik zastopa, vodi in predstavlja društvo.
Predsednika društva neposredno voli Občni zbor. Je predsednik Upravnega odbora ter odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje.
Predsednik društva je odgovoren za delovanje in zakonito poslovanje društva v skladu s Statutom in pravnim redom. Za svoje delo je odgovoren Občnemu zboru.
Predsednik društva je dolžan zadržati sklep kateregakoli organa društva, če meni, da je v nasprotju z zakonodajo oziroma v nasprotju z akti društva. O zadržanju obvesti v roku osmih (8) dni organ, ki ga je sprejel, ter predsednika Nadzornega odbora.

Nadzorni odbor

29. člen
Nadzorni odbor je organ občnega zbora, sestavljen iz treh članov, ki jih za dobo dveh let voli Občni zbor. Člani Nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika.

30. člen
Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so na seji prisotni vsi člani in če zanje glasujeta dva člana.

31. člen
Nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:

• nadzoruje in pregleduje poslovanje organov društva,
• nadzoruje zakonitost dela društva,
• nadzoruje finančno in materialno poslovanje društva,
• spremlja delo Upravnega odbora.

32. člen
Člani Nadzornega odbora ne morejo biti člani Upravnega odbora, so pa vabljeni na njegove seje brez pravice glasovanja in prejemajo zapisnike sej Upravnega odbora.
Nadzorni odbor o svojem delu obvešča Občni zbor, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo. Podrobnejše določbe o delu nadzornega odbora določa poslovnik.

Disciplinska komisija

33. člen
Disciplinska komisija je disciplinski organ društva. Komisija ima tri člane, ki jih izvoli občni zbor za dobo dveh let. Komisija se konstituira, ko člani izmed sebe izvolijo predsednika.

34. člen
Disciplinska komisija obravnava disciplinske prekrške članov. Za disciplinski prekršek se šteje naspoštovanje določb statuta, neizvrševanje sklepov organov društva ter drugo dejanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled društva.

35. člen
Disciplinska komisija deluje v skladu s Pravilnikom o disciplinskih kršitvah. Način vodenja postopka, izrekanja disciplinskih ukrepov za kršitve in druga določila v zvezi z izvedbo postopka določa poslovnik disciplinske komisije.

36. člen
Disciplinska komisija je za svoje delo odgovorna občnemu zboru.

Stalne komisije

37. člen
Upravni odbor za posamezna delovna področja imenuje stalne komisije kot strokovne organe društva. Stalne komisije imajo dveletni mandat.

38. člen
Društvo ima naslednje stalne komisije:

• komisija za vzrejo
• komisija za šolanje
• komisija za reševalne pse
• gospodarsko – finančno komisijo

39. člen
Komisije delujejo v skladu s tem statutom, letnim delovnim načrtom in poslovniki. Komisije za svoje delo odgovorjajo Upravnemu odboru.

Občasne komisije

40. člen
Upravni odbor za izvedbo določenih delovnih ali strokovnih nalog lahko imenuje občasne komisije ter jim določi mandat glede na obsežnost nalog. Te komisije delujejo v skladu s tem statutom in letnim delovnim načrtom društva. Za svoje delo odgovarjajo Upravnemu odboru.

Volitve organov društva

41. člen
Sklep o razpisu volitev in vseh postopkih, potrebnih za izvedbo volitev, sprejme Upravni odbor društva, najkasneje dva meseca pred volilnim občnim zborom.
Za izvedbo kandidacijskih postopkov in volitev upravni odbor imenuje tričlansko Volilno komisijo. Člani komisije izmed sebe izvolijo predsednika.

42. člen
Naloge Volilne komisije po razpisu volitev so:

• opravljanje kandidacijskih postopkov;
• sprejemanje izjav kandidatov o njihovih kandidaturah;
• priprava kandidatnih list za organe društva;
• opravljanje vseh drugih del, ki so potrebna za zakonit in nemoten potek volitev organov društva.

43. člen
Pravico kandidirati in predlagati kandidate imajo člani društva. Pravico predlagati kandidate ima tudi volilna komisija.
Kandidaturo za predsednika društva mora podpreti najmanj deset članov društva.

44. člen
Vsak kandidat mora podati pisno izjavo, da soglaša s kandidaturo.

45. člen
Status kandidata za predsednika kot mandatarja društva pridobi član društva, ki je vložil svojo kandidaturo za predsednika in je pripravil pisni program društva za naslednje mandatno obdobje.
Lista kandidatov za mandatarja se oblikuje po abecednem vrstnem redu.
Volilna komisija ima pravico obrazložiti predlog kandidatur na občnem zboru.

46. člen
Kandidat(i) za predsednika društva lahko svoj program predstavi(jo) občnemu zboru. Kadidat(i) so dolžni predstaviti program, če to zahteva občni zbor z večino glasov.

47. člen
Volitve predsednika so javne.
Volitve predsednika so lahko tudi tajne (z glasovnico), če tako sklene občni zbor.

48. člen
Za predsednika društva je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov. Če je kandidatov za predsednika več, in noben kandidat ni dobil večine glasov, se volitve ponovijo med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.

49. člen
Mandatar mora takoj po svoji izvolitvi na občnem zboru predstaviti 10 (deset) kandidatov za člane Upravnega odbora.
O celotni listi kandidatov za člane Upravnega odbora odloča občni zbor z javnim glasovanjem.

50. člen
Lista kandidatov za Upravni odbor je izglasovana, če je dobila večino glasov.
V primeru, da lista ne bi dobila podpore, se glasuje o posameznih kandidatih na listi.
Upravni odbor svojo funkcijo prevzame le v primeru, da je izvoljena več kot polovica članov Upravnega odbora.

51. člen
Občni zbor glasuje na predlog volilne komisije o listah kandidatov za Nadzorni odbor in Disciplinsko komisjo.
V primeru, da katera od list ne bi dobila podpore, se glasuje o posameznih kandidatih na listah.

52. člen
V primeru, da občni zbor katerega od organov društva ne bi izvolil, je treba ponoviti kandidacijski postopek in volitve.

VII. ZASTOPANJE DRUŠTVA

53. člen
Zastopnik društva je vsakokratni predsednik, ki ga izvoli Občni zbor.
Predsednik zastopa društvo in v njegovem imenu sklepa obligacijska razmerja ter podpisuje vse listine, s katerimi društvo nastopa do članov ter v razmerju do drugih fizičnih in pravnih oseb. V primeru njegove odsotnosti ga zastopa podpredsednik, ki ga določi predsednik.

Odgovorne osebe

54. člen
Predsednik društva in predsedniki Nadzornega odbora, Disciplinske komisije, stalnih in občasnih komisij so odgovorni za delo organov, ki jim predsedujejo. Delujejo v skladu s statutom in drugimi akti društva, svojimi poslovniki in letnimi delovnimi načrti.
Skrbijo za izvedbo sklepov, ki jih sprejema Občni zbor, Upravni odbor ali lastnih sklepov.
O svoji dejavnosti obveščajo člane društva.
Za svoje delo so odgovorni Upravnemu odboru in Občnemu zboru društva.

55. člen
Skrbnik društva skrbi za in vzdržuje objekte društva, vadbišče, naprave in ostali inventar društva. Skrbi za opremo in za druge vadbene pripomočke, jih usposablja in predlaga nabavo novih. Opravlja tudi druge naloge, ki mu jih naloži Upravni odbor ali predsednik. Skrbnika določi Upravni odbor na predlog gospodarsko-finančne komisije, ki nadzira njegovo delo.
Predsednik društva s skrbnikom podpiše pogodbo, s katero se podrobneje določijo medsebojne pravice in dolžnosti.

56. člen
Tajnik društva vodi zlasti administrativno delo.
Odgovoren je za arhiv, evidenco sprejetih in realiziranih sklepov organov društva, vodi in oblikuje zapisnike sej Upravnega odbora in opravlja druge naloge, ki mu jih naloži Upravni odbor ali predsednik društva.
Tajnika določi upravni odbor.
Predsednik društva z njim podpiše pogodbo, s katero se podrobneje določijo medsebojne pravice in dolžnosti.

57. člen
Računovodske in knjigovodske storitve opravlja pooblaščena oseba oziroma organizacija v skladu z veljavno zakonodajo. Predsednik društva z njo podpiše pogodbo, s katero se podrobneje določijo medsebojne pravice in dolžnosti.

58. člen
Vse funkcije v društvu so častne in načeloma brezplačne.
Za posamezna opravila se članom krijejo stroški oziroma dodeljujejo nagrade. Sklepe o tem sprejema Upravni odbor.

VIII. FINANCIRANJE IN NADZOR NAD FINANČNIM IN MATERIALNIM POSLOVANJEM

59. člen
Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so vpisana v inventarno knjigo. S premoženjem upravlja Upravni odbor.
O nakupu in odtujitvi nepremičnin odloča Občni zbor. Podarjena sredstva se uporabljajo v skladu z namenom podaritve oziroma željo darovalca.

60. člen
Dohodki društva so:

• članarina,
• dohodki iz šolanja in strokovne dejavnosti,
• darila in volila
• sredstva odstopljena iz dohodnine fizičnih oseb,
• prispevki sponzorjev in donatorjev
• drugi dohodki.

61. člen
Društvo podatke o svojem materialno-finančnem poslovanju izkazuje skladno z računovodskim standardom za društva, na podlagi drugih predpisov in v skladu s Pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju, ki ga sprejme Upravni odbor.

62. člen
Društvo finančno posluje preko tekočega transakcijskega računa pri predpisani finančni instituciji. Računovodstvo vodi finančno poslovanje društva po Pravilniku o materialno-finančnem poslovanju. Upravni odbor je o finančnem poslovanju društva dolžan informirati članstvo in drugo javnost. Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumantacijo.
Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem Statutu.

IX. NAČIN ZAGOTAVLJANJA JAVNOSTI DELA

63. člen
Delo društva in njegovih organov je javno. Obveščanje članov poteka prek sredstev javnega obveščanja, spletne strani in s pravico do vpogleda v zapisnike organov ter druge akte društva. Širša javnost se o delu društva lahko seznani preko organiziranih okroglih miz, tiskovnih konferenc, vabil zainteresiranih predstavnikov na javne seje, spletne strani in z udeležbo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov društva.
Za zagotovitev javnosti dela in za točnost informacij je odgovoren predsednik.

X. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA

64. člen
Postopek za začetek sprememb in dopolnitev Statuta oziroma za sprejem novega Statuta se začne na podlagi sklepa Upravnega odbora, ki določi obseg sprememb in vprašanja, ki jih je treba urediti.

65. člen
Za pripravo sprememb Statuta imenuje Upravni odbor delovno skupino.
Delovna skupina pripravi osnutek in ga predloži Upravnemu odboru.
Če Upravni odbor po razpravi predloženi osnutek sprejme, ga da v javno obravnavo članom društva.
Po končani javni obravnavi Upravni odbor določi predlog sprememb in dopolnitev oziroma predlog novega Statuta in ga predloži Občnemu zboru v sprejem.
Spremembe in dopolnitve predloga lahko člani društva predlagajo neposredno na Občnem zboru.

XI. PRENEHANJE DRUŠTVA IN RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM

66. člen
Društvo lahko preneha:

• po sklepu Občnega zbora, z večino glasov prisotnih članov;
• s spojitvijo z drugim ali pripojitvijo k drugemu društvu;
• s stečajem;
• na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja;
• po samem zakonu.

67. člen
V primeru prenehanja obstoja društva sprejme Upravni odbor sklep o prenosu premoženja na drugo društvo.
Tak sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega na podlagi Zakona o društvih, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva.
O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega so razvidni obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

68. člen
Ta statut velja od dneva, ko je sprejet na Občnem zboru, uporablja pa se od dneva, ko ga overovi pristojni upravni organ.

69. člen
Vsi drugi akti in organi društva morajo biti usklajeni z določili statuta v roku enega leta od njegove veljave.

70. člen
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati spremenjen in dopolnjen statut z dne 22. januarja 2004.

Ljubljana, 28.02.2008