Bizjan Poklukar Olga

Že v ranem otroštvu mi je družba živali, predvsem psov, veliko pomenila.

Čisto svojega psa sem si izborila pri 15 letih – veliko šnavcerko Jolo. Njej se imam za zahvalit, da me je popeljala v čudoviti svet kinologije. Zame, kot začetnika je bila zelo zahtevna, v njej ni bilo nobene slepe podredljivosti, bila je zelo samostojen pes, zato smo se odločili za šolanje pri KD Ljubljana.

Z Jolo sva uspešno naredili izpite. Zaradi njenega močnega karakterja je prestala tudi vse pritiske, katerim je bila izpostavljene v procesu šolanja zaradi mojih poprejšnjih napak. Tako je bilo pred 25 leti … K sreči pa se kinologija razvija in s tem tudi metode šolanja, ki so danes precej bolj prijazne tako psom, kot vodnikom.

Aktivno sem se društvu zopet pridružila leta 2010 z veliko šnavcerko Šemo. Opravili sva BBH izpit, moja želja je bila z njo delati tudi IPO, vendar se je izkazalo, da je premehkega značaja. Nato sva pristali v agilitiyu in pridno trenirali do spomladi 2014, ko so se začele pojavljati težave s hrbtenico in od takrat je Šema “upokojena”.

Rada delim svoje izkušnje , zato sem bila vesela povabila društva, da se pridružim strokovnemu kadru kot pripravnica in upam, da bom lahko pomagala novopečenim skrbnikom psov po svojih najboljših močeh.

Od jeseni 2014 mi poleg Šeme dela družbo tudi Yupi, pritlikava šnavcerka, katero trenutno tudi šolam.