Skulj Katja

Kot veliko otrok sem si tudi jaz želela imeti psa. Starši so mi to željo uresničili šele za moj 17. rojstni dan in dobila sem tri mesece starega labradorca Jaga, ki mi je odprl vrata v svet kinologije.

Še preden sem dobila Jaga, sem se odločila, da bom svojega prvega psa izšolala za reševalca.

Pot ni bila tako lahka, kot sem si predstavljala. Najprej sva obiskovala malo šolo in opravljala takratni B-izpit v KD Ilirija. Ker pa v tem društvu ni delovala enota reševalnih psov, sem se 7. novembra 1989 pridružila novi skupini vodnikov začetnikov v KD Ljubljana. Z Jagom sva v dveh letih opravila vse izpite za reševalnega psa ter se redno uvrščala v mobilno enoto reševalnih psov in skupino za iskanje pogrešanih ter sodelovala tudi pri iskalnih akcijah.

Moja velika želja je bila postati inštruktor in tako sem po zaključenem izobraževanju postala leta 1993 inštruktor za delo reševalnih psov pri KZS. Ko Jago zaradi svoje starosti ni mogel več tako aktivno sodelovati, sem se na pobudo vodstva odločila postati tudi kinološka sodnica za delo reševalnih psov. Leta 1998 sem uspešno opravila izpit. Leta 2005 sem v okviru mednarodne organizacije reševalnih psov IRO (Internationale Rescue Dog Organisation) opravila izpit za sodnika IRO ter istega leta postala tudi mednarodni sodnik FCI za delo reševalnih psov.

Leta 2000 sem se morala posloviti od Jaga in pridružil se mi je labradorec Alur. Z njim sem opravila izpite za reševalnega psa – iskanje pogrešanih in iskanje v snežni plazovini, sodelovala sva tudi pri iskalnih akcijah. Zaradi zdravstvenih težav pa nisva mogla bolj aktivno sodelovati v ERPS.

Leta 2008 se mi je pridružila Minny, labradorka, s katero sva aktivni v različnih kinoloških disciplinah, seveda pa je Minny tudi reševalni pes. Leta 2010 sva dobili priznanje Komisije za reševalne pse pri KZS za najuspešnejši reševalni par. Opravili sva tudi vse štiri izpite RO kot tudi izpit IPO2.

Moja velika želja je svoje znanje in izkušnje predajati mlajšim generacijam ter jih naučiti, kako prijetno je sobivanje s psom, ter vzgojiti veliko odličnih vodnikov in inštruktorjev.

Kot vodnica reševalnega psa pa lahko le rečem, da ukvarjanje z reševalnim psom ni le hobi, ampak način življenja.