Kategorija:

Najprej da se predstavim, ime mi je Grega in sem član Kinološkega društva Ljubljana že od leta 2003. Ko so starši, že v moji rani mladosti pripeljali domov eno belo kosmato snežno kepo na štirih nogah, se ni nobenemu sanjalo, da me bo pasja taca zaznamovala vse do današnjih dni. V letu 2003 je vstopila v moje življenje že tretja pasja taca, psička Šija(bela labradorka). Z njo sem se tudi včlanil v KD Ljubljana, v upa

Po izobrazbi inženir strojništva v prostem času pa ljubitelj psov, gora in zime. S psičko Asjo sva skupaj že 8 let in kot reševalni par aktivna od leta 2014. Imava opravljene izpite iz reševanja v naravi, iz ruševin in lavin. Sva aktivna člana enote za iskanje pogrešanih v naravi (ERPS SIP1) in enote za iskanje pogrešanih v ruševini (MERP). 2017 se nama je pridružila še labradorka Nora, ki se ravno tako že pridno uči

Sem Mateja Nolimal, inštruktor reševalnih psov. V društvu aktivno sodelujem pri šolanju reševalnih psov in pri vodenju osnovnih tečajev (mala šola in osnovna šola s pripravo na BBH). V Kinološko društvo Ljubljana sem se včlanila leta 1999 – ob nakupu svojega prvega psa – rotweilerke Tare. Tara je danes upokojenka, skupaj pa sva uspešno poizkusili vse, kar se v reševanju da. Kup neuspehov na začetku nama j

Kot veliko otrok sem si tudi jaz želela imeti psa. Starši so mi to željo uresničili šele za moj 17. rojstni dan in dobila sem tri mesece starega labradorca Jaga, ki mi je odprl vrata v svet kinologije. Še preden sem dobila Jaga, sem se odločila, da bom svojega prvega psa izšolala za reševalca. Pot ni bila tako lahka, kot sem si predstavljala. Najprej sva obiskovala malo šolo in opravljala takratni B-izpit v KD Ilirij

Moje ime je Robert Vidic. S psi se družim in srečujem že od kar pomnim, pa naj so to bili naši družinski psi ali pa samo sosedovi mešanci. S šolanjem sem se začel ukvarjati v letu 2003, ko sem dobil svojo prvo psičko mešanko Bibo. Začela sva kot vsi začetniki, pri vzgoji mladega psa, preskočila v osnovno šolo in se po koncu le te odločila: DA, pridružila se bova Enoti reševalnih psov v KD Ljubljana, kjer sem še sedaj

Andrej Vilar , inštruktor za šolanje reševalnih psov. Od malih nog so bili psi moja velika ljubezen. Poleg veselja do gibanja v naravi in prijateljevanja s štirinožci je bil naš družinski pes Sax najmočnejši razlog, da sem se začel leta 1995 ukvarjati s kinologijo. Prvi izpit z mojim psom Sax-om sem opravil leta 1996. V naslednjem letu sva naredila oba izpita za reševanje iz ruševin ( R1 in R2 ). Z aktivnim delom sva

Prvega psa smo dobili v hišo, ko sem bil star komaj 3 leta. Od takrat ni minil dan brez psa. Veliko kinološkega znanja sem v rani mladosti črpal od svojega očeta, ki se je profesionalno ukvarjal s šolanjem policijskih in lovskih psov. Leta 2006 se je skotila psička May, ki je postala prvi samo moj pes. Ko je bila še mladiček, sem se odločil, da jo bom izšolal za reševalnega psa. Svoje prve korake v svet reševanja sem