Enota reševalnih psov

Zgodovina

Prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanjev snežni plazovini je bil leta 1952 v Tamarju, udeležili so se ga člani Milice, Gorske reševalne službe (GRS) Jesenice in Kluba ljubiteljev športnih psov. Kinološka zveza Slovenije (KZS) pa je samostojno prvi tečaj za šolanje reševalnih psov za iskanje v snežni plazovini priredila leta 1970 pod Stolom. Prvi tečaj za reševalne pse za iskanje v ruševini pa je bil leta septembra 1977 na ruševinah podrtih hiš na trasi avtoceste Ljubljana-Vrhnika. Organizirali so ga KZS, Republiški sekretariat notranjih zadev in GRS. V letu 1981 so že v treh Kinoloških društvih (Celje, Krim in Ljubljana) potekali tečaji za šolanje reševalnih psov. Komisija za reševalne pse (KRP) pri KZS je organizirala tudi tri seminarje za vodje šolanja reševalnih psov. Leta 1983 je KRP skupaj s KD Ljubljana organizirala prvo uradno preizkušnjo reševalnih psov, ki se je je udeležilo 32 vodnikov iz 7 KD. 17 vodnikov in psov je preizkušnjo uspešno opravilo in 12 najboljših je KRP uvrstila na posebno listo – MERP (Mobilna enota reševalnih psov) za iskanje v ruševinah, ki jo je posredovala Republiškemu štabu CZ Slovenije. Istega leta je bila tudi prva resnična reševalna akcija. V Hrastniškem rudniku je blato zalilo skupino rudarjev na globini 450 m. Reševalna psička Ajda vodnice Simone Volaj je, po napornem enournem spustu na mesto nesreče in po polurnem iskanju, nakazala truplo rudarja. Prvi izpiti za iskanje v ruševini so bili leta 1988.

Danes

Vsako leto od januarja do marca potekajo teoretična (in praktična) predavanja in izpiti za nove vodnike-pripravnike. Tematike so naslednje Potresi in nevarnosti v ruševini, Osnove sledenja in iskanja, Nevarnosti v gorah in plazovi, Prva pomoč ponesrečencu, Prva pomoč psu, Radijske zveza-ZARE, Orientacija in topografija, Vrvna tehnika, Helikopterski transport. Vsako leto v marcu, poteka zimsko usposabljanje vodnikov in psov, kjer sodelujemo z Gorsko reševalno službo Slovenije. Konec poletja pa poteka tabor reševalnih psov, ki je sedaj že nekaj let mednaroden. Redno tedenski treningi v kinoloških društvih potekajo celo leto, ne glede na vremenske razmere. Večinoma so »treningi« enkrat tedensko, v nekateri enotah pa se dobijo dvakrat na teden.

Izpiti in preizkušnje

V Sloveniji je v veljavi Pravilnik za preverjanje znanja in usposobljenosti šolanih reševalnih psov ter vodnikov, ki vsebuje pravilnik FCI (Mednarodna kinološka zveza) in IRO (Mednarodna organizacija reševalnih psov) z dopolnitvami. Izpiti so razdeljeni v stopnje, tako sta dve stopnji izpitov iskanja v ruševini (RH L A in RH L B) in iskanja pogrešanih oseb (RH FL A in RH FL B), dve stopnji iskanja zasutih v snežni plazovini (RH L A in RH L B) ter dve stopnji iskanja po sledi (RH F A in RH F B).

Izpiti vseh stopenj so sestavljeni iz vaj poslušnosti in premagovanja ovir ter iskanja oz. sledenja. Poslušnost s premagovanjem ovir je pri vseh izpitih enaka. Nekoliko drugačen je program pri iskanju v snežni plazovini, tu mora pes, poleg usmerjanja na daljavo ki je tudi pri ostalih izpitih, znati hoditi za vodnikom po gazi, se pustiti dvigniti na transportno sredstvo in povsem mirno prenesti transport z helikopterjem, žičnico, ratrakom, … Vaje poslušnosti s premagovanje ovir pri ostalih izpitih pa vsebuje še naslednje vaje – prehod preko nestabilne deske na sodih, vodoravno lestev, plazenje skozi ohlapni tunel, prehod čez neprijetni material in prenos in predajo psa.  zajemajo prosto vodljivost, vajo sedi z odpoklicem, ustavljanje v prostor/stoj ter nato odpoklic, aport in odlaganje z motenjem. Iskanje poteka v ruševinah – deloma porušenih stavbah ali posebej zato prirejenem vadišču, v naravi (večinoma v gozdu) in v snežni plazovini.

Vse preizkušnje vodnika in psa se vpisujejo v posebno knjižico – Delovno knjižico reševalnega psa.

V Sloveniji so vodniki, ki delujejo v okviru Enot reševalnih psov Slovenije razporejeni v Regionalne enote reševalnih psov (ERP), MERP (Mobilna enota reševalnih psov) in SIP (Skupina iskalnih psov). Preizkušnje za uvrstitev v enote so vsako leto v oktobru in novembru in uvrstitev velja le za eno leto.

Sodelovanje v tujini

Slovenski vodniki že dolga leta sodelujejo z vodniki reševalnih psov širom Evrope. Eno prvih sodelovanj je bilo vzpostavljeno z Rettungshundestaffel iz Brunecka (južna Tirolska), pravzaprav so slovenski vodniki pomagali pri ustanovitvi te enote. Polega tega poteka še sodelovanje z enotami reševalnih psov iz Avstrije, Češke, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije, Slovaške in Švice.

IRO

IRO je mednarodna organizacija reševalnih psov, ki je bila ustanovljena leta 1993 na Švedskem. Združuje enote in organizacije reševalnih psov iz celega sveta, trenutno ima 89 članic. Od leta 1995 IRO vsako leto organizira svetovno prvenstvo reševalnih psov. Največji uspehi vodnikov ERPS so: Roman Starman s Kano 1. mesto 2008, Damijan Dimič s Kalo 2. mesto leta 1996, 3.mesto 1997 in 4.mesto 1995, Urška Novel s Cubo 3.mesto 2008, Marko Bručan 4. mesto 2005, 7. mesto 2007 in 10. mesto 2004, Jure Turk 5. mesto 2000, Matjaž Zanut 6. mesto 2004, Eva Gologranc 7. mesto 2004. Najboljša ekipna uvrstitev je bila 2. mesto leta 1995 in leta 2008.

»Einsatztest« oz “Mission readiness Test” je test usposobljenosti vodnika in psa za uvrstitev v enoto IRO. V letu 2003 je v Ljubljani potekal prvi preizkus usposobljenosti vodnikov in psov za uvrstitev v enoto organizacije IRO. V enoto IRO se je do sedaj uvrstilo  31 vodnikov iz cele Slovenije.

Resnične reševalne akcije

Leta 1992 je 5 slovenskih vodnikov sodelovalo pri iskanju ponesrečenih v potresu, ki je prizadel Kairo. V Turčiji so slovenski vodniki dvakrat leta 1999 dvakrat sodelovali pri iskanju po katastrofalnem potresu. Leta 2003 so se štirje vodniki iz Slovenije (od tega eden iz ERPS) pridružili mednarodni enoti IRO, ki je posredovala po potresu v Alžiriji.

Slovenija. Leta 2009 so se 4 vodniki in psi in vodja udeležili mednarodne reševalne akcije po potresu na Sumatri.

Leta 1995 je prišlo do zrušenja dela zgradbe Kolizej v Ljubljani. Takoj so bili alarmirani tudi vodniki reševalnih psov. V reševalni akciji, ki je trajala celo noč, so psi nakazali vse tri zasute osebe. Leta 2000 so reševalni psi sodelovali tudi v iskanju pogrešane osebe po uničujočem plazu v Logu pod Mangartom. Psi so nakazali osebo, ki je bila zasuta pod 6 metri nanosov mulja, dreves, ostankov hiš. V Rudniku Hrastnik je aprila leta 2001 prišlo do nesreče, v kateri je zasulo rudarje. Psi so na globini 382 m nakazali, kljub skoraj nemogočemu gibanju po mulju, kje se nahajajo trupla treh pogrešanih rudarjev.

Prva iskalna akcija pogrešane osebe je bila leta 1991, ko so vodniki reševalnih psov sodelovali pri iskanju slikarja Schare v Bohinju. Od takrat je število iskalnih akcij vsako leto naraščalo, v letu 2013 je bilo 29 iskalnih akcij.