Pri učenju vaj za RO je zelo koristno predznanje nekaterih trikcev. Hoja vzvratno, postavljanje zadnjih nog na podlago in vrtenje okoli podstavka, na katerem pes stoji s prednjimi nogami, so na primer trikci, ki psu nudijo odlično predznanje za izvajanje vaj, pri katerih mora znati uporabljati tudi zadnji del telesa; to so na primer zavoji v levo, hoja vzvratno okoli vodnika, trije koraki vzvratno med hojo poleg in kvadrat. Vijuganje med nogami in vrtenje okoli svoje osi v levo in desno pa lahko uporabimo v razredu RO4 pri učenju vaj za menjavo strani.
Pomik v gibanju za en korak v desno
Pes hodi poleg ob vodniku, in ko prideta do znaka, vodnik za en korak stopi desno vstran, pes pa mu sledi z bočnim gibanjem in s prečnim križanjem nog v gibanju. Znak je pri tej vaji na progi postavljen na pot pred vodnika in psa. S pomikom v desno se oba znaku izogneta in nadaljujeta progo po desni mimo znaka v prvotni smeri.
Vajo lahko učimo na dva načina. Psa lahko naučimo, da se naše leve noge dotakne z desnimi pleči, ali pa ga vajo učimo na podoben način kot zavoje v levo, ki smo jih že spoznali. Oba načina lahko tudi združimo.
Slika 1 – Vaja korak vstran: učenje s kretnjami
Pri prvem načinu psa zvabimo v položaj poleg in ga s kretnjami vodimo tako, da se slučajno dotakne naše leve noge z desnimi pleči. Na začetku potrdimo že hiter dotik, nato pa dolžino dotika stopnjujemo in pazimo tudi na to, da je pes poravnan v položaju poleg. Vajo poimenujemo s poveljem. Ko je psu jasno, kaj želimo od njega, se iz položaja poleg malo odmaknemo stran in poveljujemo dotik. Premiki stran morajo biti na začetku majhni, da psu ni treba narediti več korakov, da bi se nas dotaknil. Na naslednji stopnji stopimo v razkorak in psu poveljujemo dotik. Levo nogo nato počasi pridružimo desni in hkrati psu ponovno poveljujemo dotik. Pazimo, da je na začetku in koncu vaje pes lepo poravnan v položaju poleg. Začnemo z majhnim razkorakom ter ga postopoma večamo.
Slika 2 – Vaja korak vstran: združeno učenje z dotikom s pleči in kretnjami
Pri drugem načinu psa učimo s pomočjo vabe v levi roki. Zvabimo ga v položaj poleg, vendar ne želimo, da se pri tem usede. Roko držimo rahlo nad višino gobca in usmerimo pogled psa v levo, stran od nas (slika 1). Desno nogo pomaknemo v desno, tako da stojimo v rahlem razkoraku. Levo nogo počasi pomikamo proti desni in hkrati levo roko bližje k sebi, še vedno tako, da pes gleda stran od nas. Na začetku počakamo, da pes premakne zadnje noge, in to potrdimo. Ker je pozicija roke podobna tisti pri učenju obratov v levo, bo pes verjetno hitro poskusil premikati zadnje noge. Nato vajo stopnjujemo in počakamo korak zadnjih nog proti nam in zatem še poravnavo telesa v položaj poleg. Na začetku vztrajamo pri potrjevanju premika zadnjih nog, saj ne želimo, da bi pes vajo začel s premikom sprednjih nog in potem priključil še zadnji del telesa. V tem primeru ne dobimo lepega stranskega gibanja s prečnim križanjem nog. Pri stopnjevanju vaje nato potrjujemo prilagajanje psa v položaju poleg in hkrati pazimo, da so naši koraki še dovolj majhni, da se pes lepo premika bočno in ne naprej. Šele ko je psu jasno, da želimo, naj se nam priključi s stranskim gibanjem, začnemo povečevati svoj korak v desno. Ob vedno daljšem koraku v desno bo pes moral narediti vedno večji korak ali celo več korakov, da se nam bo pridružil, in velika verjetnost je, da bo noge pri tem križal. V tej fazi učenja postanemo pozorni na to, ali pes noge križa, in začnemo potrjevati samo take izvedbe vaje, pri katerih to stori.
Slika 3 – Vaja korak vstran: psu s kretnjo (poveljem) najprej nakažemo vajo in šele nato izvedemo korak.
Če oba načina učenja združimo, najprej naučimo dotik s pleči, z roko pa nato psa usmerjamo v pravilno bočno gibanje (slika 2). Vajo vedno izvajamo hkrati s psom, nikoli ne naredimo najprej koraka vstran in nato psu poveljujemo, naj se nam priključi. Ključno je tudi, da dolžino koraka povečujemo počasi, da pes gibanje vstran zanesljivo usvoji. Šele ko pes vajo zanesljivo izvaja, jo začnemo povezovati še z vajo poleg. Vedno pazimo, da damo psu dovolj časa, da se na povelje odzove in spremeni gibanje (slika 3). S korakom vstran ne prehitevamo, da pes ne bi zaostal, saj v tem primeru izvedba vaje ne bo dovolj natančna. Če z izvedbo nismo zadovoljni, ne ponovimo takoj koraka vstran, ampak začnemo vajo še enkrat od začetka iz položaja poleg. Psu je najtežje izvesti ravno prehod iz gibanja v položaju poleg naprej v gibanje vstran, zato je temu delu vaje treba nameniti kar nekaj pozornosti. Na koncu hitrost izvedbe vaje počasi stopnjujemo, tako da je vaja na koncu tekoče povezana v gibanje.
Vodenje na daljavo
Vodnik se ob znaku ustavi, psu poveljuje stoj in se odmakne naprej od psa za približno deset korakov. Nato se obrne proti psu in mu poveljuje prostor. Pes se na mestu, kjer je stal, uleže. Zatem mu vodnik poveljuje še sedi in pes se na istem mestu usede. Na koncu vodnik psa pokliče predse in pes se pred njim usede. Vaji vedno sledi eden od zaključkov v položaj poleg.
Ta vaja je sestavljena iz več delov, ki jih učimo vsakega posebej. Posamezne dele šele na koncu, ko jih pes dobro obvlada, združimo v celoto.
Pes mora poznati vaje sedi, stoj in prostor. Najprej ga naučimo, da mirno, brez prestopanja obstane na povelje stoj, ko se v vaji poleg ustavimo. Nato se začnemo postopno oddaljevati od njega naprej. Najprej nagradimo psa že zato, da obstane na mestu, ko nakažemo korak naprej, nato stopnjujemo oddaljevanje naprej. Zaradi podobne vaje stoj v gibanju, ki se tudi pojavi v razredu RO3, je v tej fazi smiselno učiti tudi kroženje okoli psa, medtem ko stoji, in izvajati vajo v gibanju. Vajo vedno zaključimo tako, da se psu pridružimo v položaju poleg in ga nagradimo. S tem preprečimo prestopanje in premikanje naprej.
Slika 4 – Vaja vodenje na daljavo: pes se iz vaje stoj na mestu uleže.
Sliki 5 in 6 – Vaja vodenje na daljavo: pes iz ležečega položaja na mestu sede; pri tem sprednji taci ostaneta na istem mestu kot pri vaji prostor.
Naslednji del vaje je izvedba vaj stoj, prostor in sedi na mestu. Postavimo se pred psa, ki stoji, in zahtevamo, naj se uleže ter nato še na istem mestu usede. Pri vaji sedi iz prostora bo verjetno potreboval nekaj pomoči, če do zdaj tega še ni izvajal v poziciji pred nami. Pomagamo mu s kretnjo z roko, tako da vabo držimo psu nad smrčkom in jo počasi dvigujemo. Pes se dviguje za roko in na koncu obsedi, kar potrdimo. Najbolje je, da vaje sedi, stoj in prostor vadimo v različnem zaporedju, da pes ne začne predvidevati, katera vaja sledi, in jo izvajati še pred našim poveljem. Ko pes vaje zanesljivo izvaja na mestu, začnemo postopoma večati razdaljo med njim in nami. Zdaj nagrajujemo vsako vajo, ki je lepo izvedena na mestu, posebej. Psu v stoječem položaju poveljujemo na primer prostor in nagradimo lepo izvedbo na mestu. Sedi iz prostora pa vadimo posebej tako, da psa pustimo na prostoru, se od njega oddaljimo in nato poveljujemo sedi. Nagrado vedno nesemo nazaj k psu, pes naj ne hodi po sprostitvi iz povelja k nam po nagrado. Sprostimo ga šele, ko pridemo nazaj k njemu, ter ga tam nagradimo. Nagrado lahko tudi vržemo k psu ali celo psu za hrbet, v tem primeru je bolj kakor hrana primerna igrača. Lahko pa psu za hrbet postavimo posodico, v katero damo priboljšek, in tako psa pošljemo nazaj po nagrado. Tako se izognemo temu, da bi se pes zaradi pričakovanja nagrade med izvajanjem vaj pomikal naprej proti nam. Ves čas izvajanja vaje mora imeti vsaj dve nogi na tleh, sprednji ali zadnji, v tem primeru majhen pomik naprej ni napaka.
Zadnji sestavni del te vaje je odpoklic iz vaje sedi. Izvede se tako kot klasični odpoklic iz prostora. Tudi ko pes vse sestavne dele vaje že zna, zadnjega dela ne vadimo pogosto, saj želimo, da se psu ne mudi k nam. Poudarek pri učenju te vaje je na izvedbi vaj na mestu in vodenju na daljavo. Kot dodatno vajo lahko vaje sedi, prostor in stoj izmenično vadimo tudi s psom na mizi ali kateri drugi podlagi, ki psu preprečuje premikanje z mesta.
Besedilo: Maja Lončar
Članek je bil objavljen v reviji Kinolog.
