Učenje vaj – 1. del

 

Učenje vaj poteka s pozitivno motivacijo, to pomeni, da psa za dobro delo nagradimo; zaradi enostavnosti je najprimernejši način nagrajevanja uporaba hrane. Pri učenju je zelo dobrodošel pripomoček kliker, s katerim lahko zelo natančno označimo in potrdimo vedenje, ki ga želimo naučiti, ter na ta način izvedbo vaj izpilimo do popolnosti. Vaje lahko učimo na različne načine in učenje prilagodimo posameznemu psu in njegovemu predznanju. Opisali bomo najlažji način učenja s pomočjo vabe, t. i. “luring”, ki je primeren za večino psov, tudi za tiste, ki osnovnih vaj poslušnosti še ne znajo ali pri katerih te še niso dovolj utrjene.

Pri učenju s pomočjo vabe (hrane v roki) je pomembno, da hrano iz roke umaknemo takoj, ko pes vajo že dovolj zanesljivo izvaja. Vajo nato utrjujemo z enakimi gestami z roko, kot bi v njej še vedno imeli hrano, vendar to za nagrado vzamemo iz žepa. S tem preprečimo, da bi pes vaje izvajal samo takrat, kadar imamo v roki hrano, in pri izvajanju ne bi nič razmišljal. Temu se lahko izognemo tudi tako, da nagrade psu ne damo iz roke, s katero ga vabimo, ampak ga nagradimo iz druge roke.
Izbrano besedno povelje psu predstavimo, ko vajo že zna, po želji pa pomoč z roko postopoma opuščamo. Pri RO so pri poveljevanju kretnje z rokami dovoljene, zato pri psih, ki s pomočjo kretenj vaje lažje izvajajo, te uporabljamo skupaj z besednim poveljem kot enotno povelje.

Zavoj v levo (za 90°, 180°, 270° in 360°)

Vsi zavoji se v RO izvajajo na mestu, tako da se vodnik na mestu obrača, pes pa mu sledi tesno ob levi nogi (oz. ob desni v razredu RO-4). Zavoji v desno ne potrebujejo posebnega učenja. Za popolno izvedbo je predvsem pomembna vodnikova doslednost, da ne dopusti zaostajanja ali uhajanja psa iz položaja poleg v zavoju. Zavojem v levo pa je treba posvetiti nekaj več pozornosti. Pri teh se mora pes vodniku, ki se obrača na mestu, zadenjsko umikati in pri tem ohranjati pravilno pozicijo. Uporabljati mora vse telo in predvsem zadnje noge. Psa s pomočjo vabe v levi roki postavimo v položaj poleg, vendar ne želimo, da se pri tem usede. Roko držimo v višini gobca in usmerimo pogled psa v levo, stran od nas. Pes stoji med nami in našo levo roko (kot kaže slika 1). Na začetku potrjujemo že premik glave k vabi, nato zvijanje telesa in na koncu še premik zadnjih tac vstran. Premikanje zadnjih tac nato stopnjujemo z nagrajevanjem vedno več zaporednih korakov. V tej fazi učenja hitrost obračanja našega telesa popolnoma prilagodimo psu, enako tudi velikost obrata. Šele ko pes dovolj dobro usvoji tehniko gibanja, obrate postopoma povečamo do 360°. Uvedemo še besedno povelje in pomoč z roko postopoma zmanjšujemo. Pazimo, da se obračamo v levo na mestu in ne delamo korakov v levo okoli psa. Pes se mora popolnoma prilagoditi našemu obračanju na mestu.

 

Vzvratno okoli vodnika

Pri tej vaji mora pes vzvratno obkrožiti vodnika. Vajo začne in zaključi stoje v položaju poleg. Učiti začnemo na podoben način kot zavoje v levo, vendar se pri tej vaji vodnik ne obrača. Levo roko z vabo tokrat premikamo v višini pasjega ušesa še bolj nazaj, proti njegovemu telesu in počakamo, da se pes potrudi priti do priboljška. Koliko daleč nazaj še smemo seči z roko, da bo pes vajo uspešno izvedel, je odvisno od vsakega posameznega psa. Na začetku potrdimo že zvijanje telesa, nato pa počakamo, da pes med iztegovanjem za vabo naredi korak nazaj z zadnjimi nogami, in to potrdimo. Pes pri gibanju vzvratno zadnji del telesa vedno usmeri v nasprotno smer, kot je obrnjena glava, torej, če njegov pogled usmerimo v levo, bo zadnji del telesa premaknil v desno. Tako psa usmerjamo, da se z zvijanjem telesa in premiki zadnjih nog začne pomikati nazaj, tesno ob naših nogah. Ne dopustimo, da se izmakne vzvratno stran od našega telesa; v tem primeru ga zvabimo spet bližje k nogam in ga ponovno usmerimo v pravo smer. Psa z roko ne potiskamo, da hodi vzvratno, premika naj se samostojno. Ko se s pleči dotakne naše desne noge oz. ko z levo roko ne dosežemo več dovolj daleč za pravilno vodenje, zamenjamo roki. Okoli naše desne noge psa pripeljemo z desno roko, v enaki poziciji glede na psa, kot smo prej držali levo roko. Tako psa pred sabo vodimo, da se vzvratno pomika proti izhodišču ob naši levi nogi. Tik pred koncem vaje roko z vabo spet zamenjamo in zaključimo vajo z levo roko. Vajo učimo postopoma. To pomeni, da od psa ne zahtevamo, da že prvič naredi okoli nas cel krog. Med učenjem se prilagajamo napredku psa (slike 2.1–2.5).

Slika 2.1	Slika 2.2
Slika 2.3	Slika 2.4
Slika 2.5

Slike 2.1–2.5: Vzvratno okoli vodnika

Slalom

Šest palic, visokih od 100 do 120 cm, je postavljenih v ravni liniji druga za drugo, razdalja med njimi pa mora biti od 50 do največ 65 cm. Pes v slalom vedno vstopi med prvo in drugo palico, tako da je prva palica na njegovi levi strani. Vajo zaključi, ko izstopi med zadnjima palicama in se pridruži vodniku v položaj poleg. Vodnik ga skozi palice lahko vodi z glasom in/ali kretnjami.
Vajo slalom lahko naučimo na dva načina. Pri prvem psa vodimo skozi slalom s kretnjami, pri drugem pa pes oviro izvede samostojno. Hitrejši način učenja je vodenje psa med palicami z roko; pri tej izvedbi pomoči s kretnjami ne ukinemo. Najlažje je, da psa začnemo voditi z obema rokama. Najprej ga z levo roko pošljemo med prvima palicama stran od sebe, desno roko pa iztegnemo med drugo in tretjo palico ter psa povabimo k sebi. Tako nadaljujemo vodenje med palicami do konca ovire. Pri vodenju si lahko pomagamo tudi z besednim poveljem, npr. cik-cak.

Pri drugem načinu je proces učenja dolgotrajen in na začetku je potrebna posebna postavitev palic v koridor. Palice izmenično postavimo v levo in desno zunaj ravne linije slaloma, tako da ustvarimo koridor, ki je dovolj širok, da pes skozenj pride brez težav v ravni liniji. Prvo palico vedno umaknemo v levo iz ravne linije, drugo za enak odmik desno in tako nadaljujemo izmenično do konca. Psa pustimo na začetku koridorja, mi pa se pomaknemo na njegov konec in psa pokličemo skozi koridor. Nagrado dobi vedno na koncu ovire, v tem primeru je kot nagrada primernejša igrača. Med učenjem postavljamo palice v koridorju vedno bliže skupaj, tako da na koncu pes sam vijuga med njimi v ravni liniji. Še preden koridor do konca zožimo, začnemo postopoma spreminjati našo pozicijo na koncu ovire. Pes mora na koncu slalom izdelati samostojno, ne glede na to, kje stojimo. Postopoma se s konca slaloma začnemo pomikati proti začetku, tako da vedno večji del slaloma hodimo ob psu in ga nagradimo na koncu ovire, igračo lahko tudi vržemo naprej. Na začetek se pomikamo po levi in desni strani slaloma. Na koncu psa pošljemo iz vaje poleg v slalom in hodimo ob njem, medtem ko izvaja vajo.

 

Besedilo: Maja Lončar
Članek je bil objavljen v reviji Kinolog.