Reševalne akcije v Sloveniji
Prva resnična reševalna akcija v Sloveniji, v kateri je sodeloval reševalni pes je bila že davnega leta 1983. 23. oktobra je prišlo v rudniku Hrastnik do nesreče, v kateri je blato zalilo skupino rudarjev. Vodnica reševalnega psa Simona Volaj je s svojo psico Ajšo, po enournem napornem spustu na globino 450 metrov, uspešno zaključila akcijo, saj je psička nakazal truplo pogrešanega rudarja pod 2 metrskim nanosom blata.
Leta 1995 se je v popoldanskih urah zrušil del zgradbe »Kolizej« v Ljubljani. Takoj je stekla reševalna akcija, alarmirani so bili tudi vodniki reševalnih psov. V reševalni akciji, ki je trajala celo noč, so reševalni psi točno nakazali, kje se nahajajo vse tri zasute osebe.
V Logu pod Mangartom je uničujoč plaz leta 2000 porušil del vasi. Takoj v prvih dneh iskanje pogrešanih oseb s psi ni bilo mogoče, saj je bil teren praktično neprehoden. Po nekaj dneh, ko je voda odtekla, so na pomoč prihiteli tudi vodniki s svojimi reševalni psi. Za vse vodnike in pse je bilo iskanje na ruševinah podrtih hiš povsem nekaj drugega kot treningi, ki so jih opravili do takrat. Zaradi nanosov mulja, dreves, blata, vode, ki je stala na delovišču so morali vodniki popolnoma zaupati psom, ki so svoje delo zelo dobro opravili. Nakazali so osebo, ki je bila zasuta pod 6 metrskim nanosom mulja, dreves in ostankov hiš in so jo reševalci šele po nekaj dneh uspeli odkopati.
V rudniku Hrastnik je aprila leta 2001 prišlo do nesreče, v kateri je zasulo rudarje. Ravno v tem času je potekala tudi preizkušnja reševalnih psov v Zagorju. Preko regijskega centra za obveščanje so zaprosili tudi za pomoč reševalnih psov. Za izkušene pse je bil spust v globino rudnika samo ena izmed mnogih vaj, ki so jih spoznali tekom dolgega šolanja. Psi so na globini 382 m, kljub skoraj nemogočemu gibanju po mulju, nakazali kje so trupla treh pogrešanih rudarjev.
Leta 2002 je prišlo pri obnovi nekdanje vojašnice na Roški do porušitve dela objekta, pogrešana je bila ena oseba. Pri iskanju so sodelovali tudi reševalnih psi, ki so po dveh urah iskanja nakazali lokacijo pogrešanega delavca.
Iskanje pogrešanih oseb
Prva uspešna iskalna akcija pogrešane osebe 1990
Prva iskalna akcija pogrešane osebe na terenu, v kateri so sodelovali slovenski reševalni psi, je bila leta 1990. Vodniki reševalnih psov so sodelovali pri iskanju pogrešanega slikarja Schare v Bohinju. V istem letu je bila tudi prva uspešna iskalna akcija v kateri so sodelovali reševalnih psi, na Dolenjskem je bila oseba najdena. V letu 1992 so vodniki reševalnih psov sodelovali na prvi večji iskalni akciji, ki je trajala kar 3 dni.
Od takrat število iskalnih akcij vsako leto narašča. Leta 1994 je bila ena akcija, leta 2004, pa 18. Od leta 2007 pa je število akcij drastično poskočilo in se sedaj giblje med številko 30 in 40 iskalnih akcij na leto, v katerih sodeluje med 250-300 reševalnih parov.
V lanskem letu je 255 vodnikov reševalnih psov ERPS sodelovali na 29 iskalnih akcijah pogrešanih oseb.
Vodniki reševalnih psov so alarmirani po pagerjih in tudi po SMS sklicu. Sklic poteka preko Centrov za obveščanje, iskalne akcije pa vodi Policija. Skupina za iskanje pogrešanih (SIP), ki deluje v okviru KZS ima več podksupin, ki so regijsko razporejene. Vedno se najprej pokliče vodnike podksupine, ki je najbližje. Vodnike vodi izkušen vodja, ki v okviru usposabljanj pridobi vsa potrebna znanja. Skupina je opremljena tudi s prenosnim računalnikom, kartami, GPS napravami, tiskalnikom. Načrtovanje iskalne akcije vedno poteka v sodelovanju s Policijo in vodniki Zveze reševalnih psov Slovenije. V iskalnih akcijah pa sodelujejo tudi pripadniki Civilne zaščite, gasilci, velikokrat tudi lovci – kot poznavalci terena in včasih tudi domačini.
Iskalna akcija Ponikve 2003
Reševalne akcija v tujini
Leta 1992 je pet slovenskih vodnikov in njihovi reševalni psi sodelovalo pri iskanju ponesrečenih v potresu, ki je prizadel Kairo. To je bilo prvo posredovanje slovenskih reševalnih psov v tujini.
Slovenska ekipa potres Turčija 1999
Turčijo je leta 1999 dvakrat prizadel katastrofalni potres. Prvi je bil v avgustu, ko so slovenski vodniki in reševalni psi sodelovali v okviru mednarodne organizacije IRO. V novembrskem potresu pa je pomoč poslala slovenska država, tudi z enoto vodnikov in reševalnih psov.
Leta 2003 so se štirje vodniki iz Slovenije, od tega eden iz ERPS, pridružili mednarodni enoti IRO, ki je posredovala po potresu v Alžiriji.
Zadnje sodelovanje reševalnih psov ERPS v tujini je bilo leta 2009, ko je Sumatro prizadel močan potres. Štirje vodniki in reševalni psi so se na dolgo pot so se odpravili v okviru organizacije IRO.
Besedilo: Katja Skulj, dr.vet.med.
Članek je bil objavljen v reviji Kinolog.
Naslednjič – Strokovni kader, organiziranost in opremljanje
