Kaj se zgodi ko se nov kandidat pridruži enoti reševalnih psov?
Največkrat se vodniki enoti pridružijo že po mali šoli ali po končanem tečaju osnovnega šolanja v kinoloških društvih, lahko pa so to tudi starejši psi. Delo v enoti reševalnih psov poteka celo leto, ne glede na vremenske razmere. V večini kinoloških društev se vodniki reševalnih psov, ki so na različnih stopnjah šolanja, sestajajo enkrat ali dvakrat na teden. »Treningi« potekajo v ruševinah – stare polporušene zgradbe, novogradnje ali pa prav zato namenjenih ruševinskih poligonih. V Sloveniji je tak poligon na Igu, v izobraževalnem centru Republiške uprave za zaščito in reševanje in v Logatcu – v Centru vojnih veteranov Slovenije.
Seveda pa treningi potekajo tudi v gozdu, brezpotjih oz izven urbanega okolja. Tam se vodniki in psi učijo iskanja pogrešanih oseb v naravi. Poleg treninga iskanja poteka tudi vadba premagovanja ovir in poslušnosti, običajno na društvenih vežbališčih. Tam so pripravljene vse standardne ovire, ki so predpisane po veljavnem IRO & FCI mednarodnem pravilniku za delo reševalnih psov. IRO je mednarodna organizacija reševalnih psov (International Rescue Dog Organisation oz International Rettungshunde Organisation), FCI pa mednarodna kinološka zveza (Fédération Cynologique Internationale).
Seveda pa imajo v društvih tudi druge ovire. Reševalni pes mora znati premagovati lestve na večje višine, vodoravne lestev na višini cca. 2 metrov, hoja po deskah na različnih višinah, plazenje skozi ožine različnih premerov, hoja po nestabilni podlagi …
S tem ko vodnik prične treninge se vpiše tudi v evidenco vodnikov začetnikov.
Poleg praktičnega dela s psi morajo vodniki, ki se na novo pridružijo Enotam reševalnih psov v kinoloških društvih, pridobiti tudi teoretično znanje. V tam namen Komisija za reševalne pse pri KZS organizira vsako leto, od januarja do aprila, predavanja in izpite za vodnike začetnike.
Vodniki pridobivajo nova znanja o potresih in nevarnostih v ruševini, osnovah sledenja in iskanja, pravilnega markiranja in igranja s psom, nevarnosti v gorah in plazovih, prvi pomoči ponesrečencu vključno z uporabo AED, prvi pomoči psu, radijskih zvezah ZARE, orientaciji in topografiji, delu z GPS napravo, uporabi vrvne tehnike, helikopterskem transportu. Po koncu predavanj morajo vodniki opraviti teoretične in praktične izpite. Vse te izpite mora vodnik uspešno opraviti preden lahko opravlja prvi izpit s psom. Pogoj za pristop k izpitu reševalnega psa pa je tudi opravljen izpit BBH.
Lahko bi rekli, da mora novi vodnik pripravnik opraviti »za en letnik fakultete« izpitov. Z opravljenimi izpiti postane tudi vodnik pripravnik. Pripravniška doba traja 2 leti in v tem času morata vodnik in pes opraviti prvi izpit.
Izpiti reševalnega tima – vodnika in psa
Trenutno je v Sloveniji v veljavi FCI&IRO mednarodni pravilnik za delo reševalnih psov. Izpiti so razdeljeni v stopnje. Dve stopnji iskanja v ruševini (IRP-R/1 in IRP-R/2 oz mednarodne oznake RH T A in RH T B) in iskanja pogrešanih oseb (IRP-PO/1 in IRP-PO/2 oz RH FL A in RH FL B), dve stopnje iskanja zasutih v snežni plazovini (IRP-L/1 in IRP-L/2 oz RH L A in RH L B) ter dve stopnji iskanja po sledi (IRP-SL/1 in IRP-SL/2 oz RH F A in RH F B). Obstaja tudi predizpit za reševalnega psa (IRP-P oz RH E), ki lahko poteka kot iskanje v ruševini, iskanje pogrešanih, iskanje v snežni plazovini ali sledenje.
Izpiti vseh stopenj so sestavljeni iz vaj poslušnosti s premagovanjem ovir in iskanja oz. sledenja.
Poslušnost s premagovanjem ovir je enaka pri vseh izpitih enaka. Nekoliko drugačno je pri izpitu iskanja v snežni plazovini, kjer mora pes znati hoditi za vodnikom po gazi – vodnik je na krpljah ali turnih smučeh, se pustiti dvigniti na transportno sredstvo in povsem mirno prenesti prevoz s helikopterjem, žičnico, ratrakom, …Vaje poslušnosti s premagovanjem ovir pri ostalih izpitih pa vsebujejo vaje – prehod preko nestabilne deske na sodih, vodoravno lestev, plazenje skozi tunel, ki ima fiksen in ohlapni del, prenos psa, prosto vodljivost, vajo sedi z odpoklicem in ustavljanjem v prostor, menjavo položaja v stoj in odpoklic do vodnika – vodenje na daljavo, prinašanje predmeta, usmerjanje na daljavo ter odlaganje z motenjem.
Vse preizkušnje vodnika in psa se vpisujejo v posebno knjižico »Delovna knjižica reševalnega psa«. Pes po opravljeni prvi stopnji izpita dobi značko – Reševalni pes. Vodnik, ki je s psom opravil prvo in drugo stopnjo izpita (v posamezni disciplini) in vse izpite vodnika, dobi naziv »Vodnik reševalnega psa«.
Preizkušnje reševalnega tima – vodnik in pes
V Sloveniji so aktivni vodniki, ki delujejo v Enotah reševalnih psov Slovenije razporejeni v Območne enote reševalnih psov (ERP), MERP (Mobilna enota reševalnih psov) in SIP (Skupina za iskanje pogrešancev). Preizkušnje za uvrstitev v enote so vsako leto oktobra in novembra, uvrstitev pa velja eno leto. Tako so v enote uvrščeni vedno najbolje pripravljeni vodniki in njihovi reševalni psi.
Vodnik, ki je opravil vse predpisane izpite vodnika, s psom pa opravil prvo stopnjo izpita iskanja pogrešanih oseb, lahko opravlja preizkušnjo za uvrstitev v Območne ERP za iskanje pogrešanih oseb. Preizkušnja je sestavljena iz več delov. Prvi del je preizkus sposobnosti psa, kako premaguje težje ovir – lestve na večjih višinah, prehod prek gradbene mreže, nestabilne deske, plazenje skozi ožine … V drugem delu morata pes in vodnik poiskati dve osebi na terenu velikosti cca 30.000 m2, taktiko iskanja izbere vodnik. V tretjem delu morata vodnik in pes, s pomočjo znanja orientacije in uporabe kompasa oz GPS, prehoditi cca 2 kilometra dolgo pot in najdi dve skriti osebi. Tu se preizkuša tudi vodnikovo poznavanje uporabe ZARE radijskih zvez, preko katerih poteka komunikacija z bazo, kamor vodnik javlja najdbe pogrešanih oseb. Četrti del pa je preizkušanje znanja vodnika. Pokazati mora teoretično in praktično znanje Prve medicinske pomoči in prve pomoči psu.
Reševalni tim, ki je opravil drugo stopnjo iskanja pogrešanih oseb prav tako opravlja preizkušnjo za uvrstitev v Območne enote ERP, razvršča pa se je jih v intervencijsko enoto SIP. Vodniki, ki so razporejeni v to enoto imajo še dodatna izobraževanja iz vodenja skupine. V primeru resnične reševalne akcije, potem vodijo manjše skupine na terenu.
Vodniki in psi, ki so opravili drugo stopnjo izpita iskanja v ruševini, lahko opravljajo preizkušnjo za uvrstitev v MERP. Ta preizkušnja je podobna mednarodnemu preizkusu reševalnega para za iskanje v ruševinah, ki jo organizira IRO, to je Mission Readiness Test (MRT). Preizkušnja je sestavljena je iz več delov. Vodnik mora pokazati praktično znanje vrvne tehnike, prve pomoči ponesrečencu, prve pomoči psu, opraviti test fizične kondicije in pokazati poznavanje mednarodnih INSARAG (International Search and Rescue Advisory Group) smernic. Reševalni par – vodnik in pes morata v ruševinah oz. polporušenih stavbah ali podobnem terenu poiskati neznano število pogrešanih oseb. V enoti so poleg vodnikov s psi tudi operativni vodja in njegov namestnik, zdravnik, veterinar in logistik.
Besedilo: Katja Skulj, dr.vet.med.
Članek je bil objavljen v reviji Kinolog.
Naslednjič: Letna izobraževanja, usposabljanje enot reševalnih psov ter sodelovanje s tujino.
