Prvič sem se vaje za mlade vodnike in starejše vodnike z mladimi psi v Logatcu udeležil leta 2012 kot novopečeni vodnik pripravnik ERPS. Na akcijsko vajo, ki jo že nekaj let zapored organizira Enota reševalnik psov ŠKD Logatec, sem se glede na lanske dobre izkušnje, ko sem na vaji pridobljeno teoretične znanje iz vodniških izpitov prenesel prakso, prijavil brez obotavljanja. V lanskem letu sva s psom Luckyjem opravila izpit za psa spremljevalca oz. B-BH izpit in se tako korak za korakom, tudi z udeležbo na različnih vajah, približujeva opravljanju prvega izpita.
Tudi letos je vaja potekala prvi vikend v juliju v IC URSZR v Logatcu. Po prijavi in postavitvi šotora smo poslušali predavanje o osnovah orientacije in uporabe GPS-a Blaža Verbiča in Primoža Kaniča. Po teoretičnem delu je z razdelitvijo v skupine sledil še praktični del. Skupine smo imele sledeče naloge: prehoditi iskalno območje, poiskati kontrolne točke ter določiti smer in razdaljo določene točke v naravi. Vsaka skupina je imela le po en GPS in v naši skupini sem z GPS-om rokaval jaz, vsi ostali pa so zaradi sledljivosti imeli žepne »trekerje«. S pomočjo osvojenega znanja iz učilnice smo se skupaj dogovorili za način dela. Skupine so izbrale različne taktike pregledovanja terena, naša si je npr. pomagala z naprednejšim načinom dela GPS-a, ki smo ga spoznali le nekaj ur pred tem na predavanju. Po odmoru za kosilo smo končali z zastavljenim dopoldanskim delom in prisluhnili predavanju Tomaža Dražumeriča in Jasne Šporar o pripravah in odhodih na večje vaje in prave iskalne akcije. Po precej napornem dnevu je sledilo druženje.
Tudi v nedeljo so nas za delo na terenu razdelili v skupine. V 4. skupini smo bili Gabriella K., Manca V., Mojca M., Matjaž K. in jaz. Po prejemu seznama skupin in urnika na deloviščih smo se odpravili na prvo delovišče, kjer smo obnovili znanje vrvne tehnike – tudi žimarili smo in se spuščali ob vrvi. Naša skupina je na začetku premagala tudi nekaj težav, ki se lahko zgodijo na terenu. Tako smo uspešno zaključili z delom na vseh petih deloviščih, kjer smo se urili še pri iskanju pogrešancev v gozdu, na in v ruševini, nudenju prve pomoči ponesrečencu na terenu in iskanju v strelcih.
Tudi letošnja vaja nas je obogatila z novim znanjem. Bila je nekako nadaljevanje oz. nadgradnja lanskoletne. Poleg zgoraj naštetega smo se na vaji učili tudi dela v skupini. Vsak trening in vsaka vaja je delček k sestavi mozaika, je pot do cilja, ki sva jo z Luckyjem šele dobro začela. Zato se mi zdi izjemno pomembno, da se mladi vodniki udeležujemo različnih vaj, še prav posebej takih, ki so namenjene prav nam.
V imenu mladih vodnikov se organizatorjem vaje zahvaljujem za dobro izpeljano vajo. Se vidimo naslednje leto!
Zapisal: Srečko Ilić
[pwaplusphp image_size=”1600″ album=”VajaZaMladeVodnikeERP2013″]
