V organizaciji KD Ljubljana je od 6. do 10. marca 2013 na Vršiču (Koča na Gozdu) potekal že 41. lavinski tečaj. Tokrat je bila udeležba, tudi zaradi slabih vremenskih razmer, nekoliko okrnjena. Prisotnih je bilo okoli 30 vodnikov, od tega kar 12 članov KD Ljubljana s svojimi štirinožnimi prijatelji: Mateja s Capo, Robert z Gano, Andrej s Foxom, Matej z May, Neja s Kodo, Peter z Inno, Zvonko z Asjo, Srečko z Luckyjem, Primož z Napom, Barbara s Samuelom, Matjaž s Tebo in Monika s Šajo.
Cesta na Vršič je bila še v sredo zjutraj neprevozna in šele okoli pol šeste ure zvečer smo dočakali odrešilni klic, da je rolba dosegla kočo. Pod Mihovim domom smo avtomobile opremili z verigami, še prej pa prepričali voznika avtobusa z optimističnimi Čehi, da ideja o vožnji na Vršič res ni najboljša. Večer je minil v sproščenem klepetu in veselem pričakovanju naslednjih dni.
Zbudili smo se v deževno jutro in po kratkem sprehodu do delovišča (11. ovinek) se je začelo resno delo. Potekalo je v treh skupinah pod vodstvom Mateje Nolimal, Vere Mikolič in Roberta Vidica. Sama sem bila tokrat v Matejini skupini. Snežne razmere smo s pridom izkoristili za pripravo delovišča. Izdelali smo sedem grobov in enega snežaka. Ob tem nas je na resnično nevarnost opozarjal Prisank, čez katerega stene so nenehno bobneli pravi snežni plazovi.
Delo v skupini je bilo dobro strukturirano. Najprej smo psom osvežili spomin z nekoliko lažjimi iskanji in jih spodbujali h kopanju s simulacijo “kište”. Treninge smo stopnjevali s težjimi iskanji več markerjev hkrati. Manj izkušene pse smo privajali na delo na snegu, na zaprte grobove in jim dvigovali motivacijo. Vse skupaj smo popestrili s “trugo”, pri kateri marker izkusi, kako je, če si zares zakopan pod snegom. Preizkusili smo tudi delovišča ostalih dveh skupin. Na koncu so bili vsi psi utrujeni, a zelo motivirani.
Tudi ob večerih nismo sedeli križem rok, saj smo poslušali predavanja. V četrtek nam je o igri s psom in markiranju predavala Mateja, v petek pa smo od vseh treh inštruktorjev slišali nekaj več o tem, kaj zajema delo vodnika reševalnega psa. Predstavili so nam iskalne akcije, preizkušnje, izpite in tekmovanja.
Precej časa smo namenili tudi varnosti na deloviščih. V petek nam je poligon za iskanje žoln in predavanje o tem pripravil Klemen Volontar (GRS Mojstrana). Vsakdo je lahko preizkusil, kako dobro pozna svojo žolno in kako hitro mine dvajset minut, ključnih za preživetje. Naša skupina je vadbo nadaljevala še naslednji dan, ko smo znanje še malo poglobili na improviziranem treningu. Pri tem so se nekateri naučili, da ni vse tako, kot se zdi.
V soboto zvečer je sledil še sprejem tistih, ki so bili letos na lavinah prvič. Ob tej priložnosti bi izrazila svoje nezadovoljstvo nad novinci KD Ljubljana, ker bi se lahko malo bolj potrudili. V nedeljo smo se prebudili v sneženo jutro in se nekoliko zaskrbljeno spraševali, kako bo z vožnjo v dolino. Na srečo padavine niso bile preobilne in težav nismo imeli.
Zapisala: Monika Majeršič
